četrtek, 6. junij 2019

Struženje: skrajni primer

Včasih se primeri, da v svojem navdušenju izgubim vso razsodnost in povem tako kot je.

Včasih ni nič.

Včasih pa dobim odgovor:

"Člani ožjega uredniškega odbora smo temeljito prebrali članek GV_2019-025: Avtomatsko zaznavanje vrtač z metodo slikovnega ujemanja in se odločili, da članek ne pošljemo v zunanjo recenzijo in ga v smislu recenziranega članka zavrnemo.

Glavni razlog je v zelo šibki metodologiji kot tudi v praktičnem delu – če povzamem, težko ga umestimo tudi med strokovne recenzirane članke. Članku se vidi, da je izšel iz srednješolske raziskovalne naloge in bi ga bilo treba nadgraditi, ga jezikovno – predvsem ustrezno terminološko – urediti, opraviti primeren pregled dosedanjih raziskav ter ga umestiti v te raziskave glede na uporabljeno metodologijo ter veliko bolje opisati in interpretirati rezultate."

Sinoči sem dosegel neverjeten uspeh s svojo staro stružnico. V navdušenju, ki mu je botrovala tudi steklenica dobrega starega škota s police v moji sobi za struženje, sem zopet nekaj povedal.

"Vem da izgleda nemogoče ampak oddrejal sem tale pokrov:"


"Drejna geometrija je bila pa taka:"

"Mislim, da sem izkoristil skrajne zmožnosti te mašine. 😁"

"Kva paj to zajna reč?"

"Spodnja štanga od novega senčnika."

"Ker bi jo rad postavljal na cev, ki bo zabita v zemljo in prišravfana na škarfo."

"Namesto priloženega križa, ki terja betonske plošče."

"Glavni voziček je bil do konca desno. Prečni voziček naprej kolikor so dopuščale vrteče se nogice obdelovanca."

"Izkoriščal sem lahko zgolj zasučni voziček zgoraj."

"Nož je bil vpet tako skrajno, da sem ga bil primoran stabilizirati z roko."

"Zadnji milimeter sem moral odbiti oberoč z udarci kladiva."


- Iz pisem dr. Kregarja bratu dr. Kregarju v juniju 2019

Ni komentarjev:

Objavite komentar