Iorek: Kako mlada družina preživlja karanteno?

A se hecate, preživlja? Životarimo.

Edina sreča je, da je Nina po izobrazbi učiteljica po poklicu pa vzgojiteljica. To, da je po poklicu vzgojiteljica pomeni, da od doma čaka na delo. Praktično, ničesar ji ni treba nujno zelo intenzivno delati. Ostaja v stiku z vodstvom vrtca, kontaktira starše, jim pošlje kakšne vzpodbudne misli in zabavne ideje za delo z otroki. No, ker je odgovorna za organizacijo urnikov, je morala prejšnji teden za eno dopoldne v službo, da sta s tajnico uredili ure za izplačilo plač. Ko je otrokom povedala, da mora jutri v službo so rekli: »Ne mami, očiju se bo zmešal'!«. Ko je vprašala zakaj tako mislijo, so rekli: »Kar spomni se, ko je prebral o pantomimi.«

Jaz sem zaposlen v visokošolskem izobraževalnem zavodu, kjer moramo nekoliko več delati od doma. Poleg sicer napornega semestra se ubadam še z organizacijo dela na daljavo, dajanja nalog, oddajanja, sprejemanja in popravljanja tehničnih poročil študentov. Poleg naštetega so doma otroci: 4-letni vrtičkar, ki ga je polna cela hiša, ampak je zelo prijazen in drugo- in tretje-šolca, ki vsak dan iz šole prejemata kup navodil za delo od doma. Tukaj pa pride prav Ninina izobrazba – z njima predela večino vseh vsebin, medtem ko dajo meni čas za moje obveznosti.

Posebej hecno se mi zdi, da dobivata tudi gradiva za podaljšano bivanje. Saj vem, da morajo tudi učitelji OPB upravičiti svoje ure ampak v naši družini nekako ni potrebe po dejavnostih za prosti čas. Na srečo imamo dovolj vrta in gozdov v okolici hiše.

Poleg vsega je sreči Nina po duši gospodinja, sicer bi že umrli od lakote. Pojemo dvakrat več kot včasih, ko lakoto večinoma potešimo v vrtcu, šoli in službi. Verjetno še nikoli v zgodovini naše družine nismo sami spekli in pojedli toliko kruha, kot ga sedaj. In to z doma vzgojenimi drožmi.

Seveda sem dolžan še pojasnilo o tisti pantomimi. Srednjemu so pri slovenščini naložili neobvezno nalogo, naj na listke nariše pojme v zvezi z delom na vrtu in naj se grejo z družino pantomimo. V določenem trenutku razpetosti med popravljanjem vaj, organizacijo predavanja na daljavo, priprave gradiva za študente, pospravljanjem igrač in kuhanjem krompirja sem malo zaropotal.

No, zaključimo pa lahko, da smo v resnici prav zadovoljni in veseli, da smo lahko skupaj. Ta čas je v resnici prav podarjen. Hvaležni, da nam ničesar ne manjka, da smo v svoji hiši na toplem in da nismo lačni. In da se imamo tako zelo radi.